Banka Slovenije v Evrosistemu

V skladu s Statutom ESCB in ECB lahko Banka Slovenije opravljala tudi naloge, ki niso del nalog Evrosistema, razen če Svet ECB ugotovi, da so te naloge v nasprotju s cilji in nalogami Evrosistema. Te naloge se razlikujejo med državami ter v glavnem obsegajo različne vrste finančnih in upravnih storitev za vlade posameznih držav. Kot primer takšnih nalog Banka Slovenije, tako kot večina nacionalnih centralnih bank evroobmočja, opravlja nadzor bančnega poslovanja. Banka Slovenije tudi vodi račune proračunskih uporabnikov itd.

Banka Slovenije sodeluje v procesu odločanja v Evrosistemu. Guverner Banke Slovenije je član glavnega organa odločanja ECB, to je Sveta ECB, ki določa denarno politiko za evroobmočje in je tako aktivno vpleten v proces odločanja o denarni politiki. Poleg tega je tudi član Razširjenega sveta ECB.

Strokovnjaki iz Banke Slovenije sodelujejo pri delu Evrosistema tudi s svojo udeležbo v različnih odborih Evrosistema. Na ta način sodelujejo pri pripravljanju zadev, o katerih potem odločajo organi odločanja ECB. 

 

Kapital ECB znaša 10,825 milijarde EUR (zadnja sprememba 1.1.2015).

Nacionalne centralne banke so edini vpisniki in lastniki kapitala ECB. Delež posamezne nacionalne centralne banke se določi v skladu s ključem za vpis kapitala ECB. Ta ključ je odvisen od deleža države članice v prebivalstvu EU in deleža države članice v bruto domačem proizvodu EU. Nacionalne centralne banke držav članic EU, ki so uvedle evro, so vplačale celoten delež v kapitalu ECB.

Delež Banke Slovenije v kapitalu ECB (kapitalski ključ) od 1. januarja 2015 znaša 0,3455 %, vplačan kapital od 1. januarja 2015 pa 37.400.399 EUR.

Nacionalne centralne banke držav članic EU, ki še niso uvedle evra, pa niso vplačale svojega deleža v celoti, temveč samo 3,75% odstotkov zneska, ki bi ga sicer morale vplačati, če bi uvedle evro. Ta prispevek je konec leta 2015 skupno znašal 120.192.083 EUR.

Trenutno skupni znesek vplačanega kapitala ECB vseh nacionalnih centralnih bank znaša 7.740.076.935 EUR (31.12.2015). Deleži posameznih nacionalnih centralnih bank so naslednji.

Banka Slovenije je ob uvedbi evra v Republiki Sloveniji 1. januarja 2007 prenesla na ECB del svojih deviznih rezerv tako kot tudi ostale nacionalne centralne banke držav članic, ki so uvedle evro. Pri tem ECB določi skupno vrednost vseh svojih deviznih rezerv, nacionalna centralna banka evroobmočja pa vplača tolikšen del te skupne vrednosti kolikor izhaja iz njenega ključa za vpis kapitala ECB.

Banka Slovenije je tako na podlagi kapitalskega ključa 1. januarja 2007 prenesla na ECB znesek deviznih rezerv v višini 191,6 milijonov EUR.

Del deviznih rezerv, ki ni bil prenesen na ECB, je še vedno v upravljanju pri Banki Slovenije. 

Sklep Evropske centralne banke z dne 30. decembra 2006 o vplačilu kapitala, prenosu deviznih rezerv in prispevku v rezerve in rezervacije Evropske centralne
banke s strani Banke Slovenije (ECB/2006/30) (2007/48/ES)
 

Denarni prihodek je prihodek, ki nastane znotraj Evrosistema zaradi opravljanja nalog v zvezi z denarno politiko. Denarni prihodek nacionalnih centralnih bank držav članic EU,

ki so uvedle evro, se sešteje in nato porazdeli tem nacionalnim centralnim bankam sorazmerno z njihovimi vplačanimi deleži v kapitalu ECB.

Čisti dobiček ECB se prenese po naslednjem zaporedju:
(a) znesek, ki ga določi Svet ECB in ki ne sme presegati 20 % čistega dobička, se prenese v splošni rezervni sklad največ do višine, ki je enaka 100 % kapitala;
(b) preostali čisti dobiček se razdeli med delničarje ECB sorazmerno z njihovimi vplačanimi deleži.

Če ima ECB izgubo, se primanjkljaj pokrije iz splošnega rezervnega sklada ECB in po potrebi na podlagi odločitve Sveta ECB iz denarnih prihodkov v določenem poslovnem letu sorazmerno z višino in do višine zneskov, porazdeljenih nacionalnim centralnim bankam. 

 

Leta 2016 je čisti dobiček ECB znašal 1.193,1 milijona EUR.

S sklepom Sveta ECB je bil z vmesno razdelitvijo dobička 29. januarja 2017 nacionalnim centralnim bankam v evrskem območju razdeljen dobiček v višini 966,2 milijona EUR. Svet ECB je nadalje sklenil, da se nacionalnim centralnim bankam v evrskem območju razdeli tudi preostali dobiček v višini 226,9 milijona EUR.