Banner BS
English Prijava
Natisni stran Manjše črke Večje črke
Napredno iskanje

Banka Slovenije

Zakoni in predpisi

Monetarna politika

Finančna stabilnost

Nadzor bančnega sistema

Jamstvo za vloge v bankah

Reševanje bank

Plačilni in poravnalni sistemi

Statistika

Statistika evroobmočja

Posebni standardi objavljanja statističnih podatkov - SDDS

Prva objava podatkov – hitra informacija

Devizni tečaji in plemenite kovine

Obrestne mere

Neto finančna sredstva Banke Slovenije

Publikacije in informacije

Podatkovne serije

Raziskava o finančnih sredstvih in porabi gospodinjstev (HFCS)

Vzorec anketiranih gospodinjstev

Način zbiranja podatkov

Področja vprašanj v anketi

Zagotavljanje zaupnosti podatkov

Pravna podlaga

Rezultati ankete

Pogosto zastavljena vprašanja

Seznam kontaktnih oseb

Publikacije

Bankovci in kovanci

Poročanje BS

Centralni kreditni register

Domov  > Statistika  > Raziskava o finančnih sredstvih in porabi gospodinjstev (HFCS)  > Pogosto zastavljena vprašanja

Pogosto zastavljena vprašanja

Rezultati ankete, izvedene leta 2014, bodo objavljeni predvidoma jeseni 2017.

Seznam do zdaj zbranih pogostih vprašanj o raziskavi:

  • Zakaj me ne more nadomestiti drugo gospodinjstvo? Kako ste prišli do mojega imena in naslova?

Gospodinjstva so izbrana naključno. Če bi bila tako izbrana gospodinjstva zamenjana z drugimi, bi to porušilo reprezentativnost zbranih podatkov – z drugimi besedami – v vzorcu bi se porušila struktura različnih tipov gospodinjstev, kar pomeni da rezultati ne bi bili značilni za Slovenijo. Npr. lahko bi bilo premalo revnih gospodinjstev ali preveč mladih gospodinjstev. Če bi bilo v vzorcu npr. premalo revnih gospodinjstev bi to pomenilo, da bi bil povprečni dohodek gospodinjstva, ki bi ga dobili iz teh rezultatov, višji, kot je v resnično stanje v Sloveniji.

  • Zakaj naj sodelujem, če pa nisem tako bogat?

Zanima nas realna podoba o finančnih sredstvih in premoženju gospodinjstev v Sloveniji – to pa pomeni da morajo biti v naš vzorec zajeti vsi – od revnih do bogatih, mladih in starih, gospodinjstev brez otrok in z otroci ipd.

  • Kje lahko preverim legitimnost raziskave in najdem rezultate podobnih raziskav?
  • Ali bodo moji odgovori javno dostopni?

Nikakor ne. Kakršnikoli javno dostopno objavljeni rezultati bodo v agregatni obliki, ki ne bo dopuščala identifikacije nobenega posameznika.

  • Kaj pomeni, da bodo informacije uporabljene samo v statistične namene?

To pomeni, da nas pri obdelavi podatkov nikakor ne bo zanimal posameznik kot posameznik (osebni identifikatorji bodo pri obdelavi podatkov in pred pošiljanjem v ECB odstranjeni iz baze podatkov), ampak gospodinjstva in njihovi člani v Sloveniji na splošno. Kakršnikoli sklepi, uporaba rezultatov za monetarno politiko in podobno bodo temeljila na agregirani ravni, iz katere ne bo možno razbrati identitete posameznika. Vsekakor pa se podatki ne bodo uporabljali za kake namene nadzora npr. FURS-a ali podobno.

  • Mi lahko poveste več o metodologiji, ki bo uporabljena za anonimizacijo?

Metoda anonimizacije bo odvisna od dobljenih odgovorov, ker se šele iz tega vidi, kakšni ukrepi morajo biti zares sprejeti, da se zakrije identiteto posameznika. V splošnem pa se bomo posluževali:

  • izločitve vprašanj
  • zaokrožitve zneskov
  • pretvorbe zneskov v določene intervale
  • določanje spodnjega in zgornjega razreda: če obstajajo pri določenem vprašanju kakšni ekstremni zneski navzgor ali navzdol, se priredi zgornji ali spodnji razred (npr. od x EUR dalje, do x EUR)
  • popolnega izbrisa nekaterih anketnih vprašalnikov
  • metode zamenjave (ang. "swapping") – za določene pare gospodinjstev ali članov, ki ustrezajo določenim kriterijem, se zamenjajo odgovori na določena vprašanja med njimi
  • lokalne supresije: določene redke kombinacije odgovorov se označijo kot manjkajoče
  • Zakaj se uporablja CAPI?

Ker računalniško podprto anketiranje (CAPI) omogoča najmanj napak pri vnosu podatkov. Omogoča logični potek vprašanj glede na odgovore anketiranega. Npr., če anketirani odgovori, da je nezaposlen, računalnik preskoči vprašanja, ki se vežejo na zaposlitev. S pomočjo CAPI programa nam tudi odgovorov anketiranih ni potrebno še enkrat prepisovati, kar nam poleg manjših napak tudi prihrani čas in denar. Odgovori se potem samodejno shranjujejo v bazo podatkov.

  • Opredelitev gospodinjstva

Ciljna referenčna populacija za nacionalne ankete so vsa zasebna gospodinjstva in njihovi trenutni člani, ki ob zbiranju podatkov prebivajo na nacionalnem ozemlju. Osebe, ki živijo v skupinskih gospodinjstvih in v ustanovah, v glavnem niso vključene v ciljno populacijo.
Gospodinjstvo je opredeljeno kot oseba, ki živi sama, ali skupina oseb, ki prebivajo skupaj v istem zasebnem prebivališču in si delijo stroške, vključno s skupnim zagotavljanjem sredstev za osnovne življenjske potrebe. Zaposleni drugih stanovalcev (tj. v gospodinjstvu živeči gospodinjski pomočniki, osebe, ki delajo v gospodinjstvu za hrano in stanovanje ipd.) in sostanovalci, ki nimajo drugih družinskih ali partnerskih vezi s člani gospodinjstva (stanujoči gostje, podnajemniki, najemniki, obiskovalci ipd.), se štejejo za ločena gospodinjstva.

Ob upoštevanju nadaljnjih in specifičnih pogojev, navedenih spodaj, je treba naslednje osebe, če si delijo gospodinjske stroške, šteti za člane gospodinjstva:

  1. osebe, navadno stanujoče v gospodinjstvu, v sorodu z drugimi člani;
  2. osebe, navadno stanujoče v gospodinjstvu, ki niso v sorodu z drugimi člani;
  3. osebe, navadno stanujoče v gospodinjstvu, vendar začasno odsotne iz stanovanja (zaradi počitniškega potovanja, dela, izobraževanja ali podobnega);
  4. otroci iz gospodinjstva, ki se izobražujejo in ne stanujejo doma;
  5. osebe, odsotne dolga obdobja, vendar povezane z gospodinjstvom: osebe, ki delajo stran od doma;
  6. osebe, ki so začasno odsotne, vendar so povezane z gospodinjstvom: osebe v bolnišnicah, sanatorijih, internatih ali drugih ustanovah.

Nadaljnji pogoji za to, da se osebe štejejo za člane gospodinjstva, so:

  • za osebe, navadno stanujoče v gospodinjstvu, vendar začasno odsotne iz stanovanja (3):
    • oseba trenutno nima zasebnega naslova drugje in dejansko ali nameravano trajanje njene odsotnosti iz gospodinjstva je krajše od 6 mesecev;
  • za otroke iz gospodinjstva, ki se izobražujejo in ne stanujejo doma (4), in osebe, odsotne dolga obdobja, vendar povezane z gospodinjstvom, kot so osebe, ki delajo stran od doma (5):
    • ne glede na dejansko ali nameravano trajanje odsotnosti take osebe, je oseba partner ali otrok člana gospodinjstva in ohranja tesne vezi z gospodinjstvom, se stalno vrača na ta naslov (na primer na koncu študijskega leta) ter upošteva ta naslov za svoje glavno prebivališče;
  • za osebe, ki so začasno odsotne, vendar so povezane z gospodinjstvom: osebe v bolnišnicah, sanatorijih, internatih ali drugih ustanovah (6):
    • oseba ima jasne finančne vezi z gospodinjstvom in dejansko ali predvideno trajanje njene odsotnosti iz gospodinjstva je krajše od 6 mesecev.

Udeležba pri gospodinjskih stroških zajema koristi zaradi stroškov (npr. otroci, osebe brez dohodka) in prispevanje k stroškom. Če oseba ni udeležena pri stroških, predstavlja ločeno gospodinjstvo na istem naslovu.
Navadno oseba velja navadno za stanujočega člana gospodinjstva, če tam preživi večino svojega dnevnega počitka, ocenjeno za zadnjih šest mesecev (to vključuje otroke v skupnem skrbništvu in ostarele starše, če preživijo več dni v stanovanju gospodinjstva kot kjer koli drugje).

Osebe, ki oblikujejo nova gospodinjstva ali se pridružijo obstoječim gospodinjstvom, se navadno štejejo za člane na novi lokaciji; podobno se tisti, ki odhajajo živet drugam, ne štejejo več za člane prvotnega gospodinjstva. Zgoraj navedeno merilo, "zadnjih šestih mesecev“ se nadomesti z namenom bivanja v obdobju šestih mesecev ali več na novem kraju prebivanja. Upoštevati je treba, kaj se lahko šteje za prihod v gospodinjstvo ali odhod iz njega „za stalno“. Tako se oseba, ki se je priselila v gospodinjstvo za nedoločeno obdobje ali z namenom bivati v obdobju šestih mesecev ali več, šteje za člana gospodinjstva, tudi če oseba še ni bivala v gospodinjstvu šest mesecev in je dejansko preživela večino tega časa na drugem kraju prebivanja. Podobno se oseba, ki se je izselila iz gospodinjstva v drug kraj prebivanja z namenom ostati drugje šest mesecev ali več, ne šteje več za člana prejšnjega gospodinjstva.

Če je oseba, ki je začasno odsotna, v zasebni nastanitvi, je to, ali je član tega (ali drugega) gospodinjstva, odvisno od trajanja odsotnosti.

Izjemoma se lahko nekatere kategorije oseb z zelo tesnimi vezmi z gospodinjstvom štejejo za člane, ne glede na trajanje odsotnosti, pod pogojem, da se ne štejejo za člane drugega zasebnega gospodinjstva. Zlasti je treba šteti kot del gospodinjstva študente, ki živijo drugje, vendar ohranjajo tesne vezi z gospodinjstvom, se redno vračajo na ta naslov in imajo ta naslov za svoje glavno prebivališče, ne glede na trajanje njihovega bivanja na drugem naslovu.

Če je oseba, ki je začasno odsotna, v zasebni nastanitvi, je to, ali je član tega (ali drugega) gospodinjstva, odvisno od trajanja odsotnosti.
Izjemoma se lahko nekatere kategorije oseb z zelo tesnimi vezmi z gospodinjstvom štejejo za člane, ne glede na trajanje odsotnosti, pod pogojem, da se ne štejejo za člane drugega zasebnega gospodinjstva. Zlasti je treba šteti kot del gospodinjstva študente, ki živijo drugje, vendar ohranjajo tesne vezi z gospodinjstvom, se redno vračajo na ta naslov in imajo ta naslov za svoje glavno prebivališče, ne glede na trajanje njihovega bivanja na drugem naslovu.

Banka Slovenije
Slovenska 35
1505 Ljubljana
Slovenija
Tel: 01 471 90 00
Fax: 01 251 55 16

Kazalo
Kontakt
Novosti
Razpisi
Javna naročila
Povezave

Enotno območje plačil v evrih

 

Pogoji uporabe | Varovanje zasebnosti